SILBA

Po parih dneh Ljubljane sem zacutila potrebo po pobegu:) Se dobro, da imamo na Silbi vikend. V tem raju na Zemlji, vsaj zame. Po mesecu dni duhovnega oddiha in kar nekaj trdega in ustvarjalega dela se je zopet izkazalo, da je ta otok nekaj posebnega.Zacutila sem zeljo po zivjenju nekje dalec stran od materialnega sveta, ohlajenih odnosov, vsakdanjih utopicnih opravil.... Tukaj ima vse smisel. Tukaj vse naredis z namenom. Tukaj je sprehod okoli otoka in nabiranje naplavljenega lesa za bodoce "umetnije" bolj vznemirljiv in zdrav od najbolj potrosniskega pohoda po ljubljanskih stacunah kar si jih lahko privosci vas zep. Na trenutke si z lahkoto predstavljam lahkotnost zivljenja v tem okolju, v miru, z nekim manjsim nasadom oljk, casom za ustvarjanje, urejenim vrtkom in colnom, ki me vsake toliko popelje po nezni morski gladini.

Vse to me vedno bolj mika. To, da samo si...nic vec in nic manj. Takrat ko si srecen in ko ugotovis kako malo resnicno potrebujes za to:)