SILBA

Po parih dneh Ljubljane sem zacutila potrebo po pobegu:) Se dobro, da imamo na Silbi vikend. V tem raju na Zemlji, vsaj zame. Po mesecu dni duhovnega oddiha in kar nekaj trdega in ustvarjalega dela se je zopet izkazalo, da je ta otok nekaj posebnega.Zacutila sem zeljo po zivjenju nekje dalec stran od materialnega sveta, ohlajenih odnosov, vsakdanjih utopicnih opravil.... Tukaj ima vse smisel. Tukaj vse naredis z namenom. Tukaj je sprehod okoli otoka in nabiranje naplavljenega lesa za bodoce "umetnije" bolj vznemirljiv in zdrav od najbolj potrosniskega pohoda po ljubljanskih stacunah kar si jih lahko privosci vas zep. Na trenutke si z lahkoto predstavljam lahkotnost zivljenja v tem okolju, v miru, z nekim manjsim nasadom oljk, casom za ustvarjanje, urejenim vrtkom in colnom, ki me vsake toliko popelje po nezni morski gladini.

Vse to me vedno bolj mika. To, da samo si...nic vec in nic manj. Takrat ko si srecen in ko ugotovis kako malo resnicno potrebujes za to:)

MILENIJSKA FOTOGRAFIJA

Veliki dogodek na Silbi. Šime Strikoman, priznan hrvaški fotograf, nas je slikal z avtohtonimi silbanskimi vozicki:) Več kot 300 sodelujocih, oblecenih v mornarske majice, vsak s svojo cizo...

Več si lahko prebrete tukaj.

SILBA

Med evropskimi prvenstvi mi je le uspel kratek skok na Silbo:) kratko a sladko.

Vrhunec tedna je bilo slikanje z avtohtonimi silbaskimi karici za milenisko fotografijo. Vsi v mornarskih majicah in z vozicki, tako ali drugace opremljenimi, nasemljenimi. Me smo potem imele seveda se svoj photo shooting:)

Drugace je pa vse po starem. na pernstici je prevec trave (morske), apatin se vedno ni obnovljen....so pa na pocukmarku najdli baje neke sarkofage na borih 2m globine.