SILBA

Po parih dneh Ljubljane sem zacutila potrebo po pobegu:) Se dobro, da imamo na Silbi vikend. V tem raju na Zemlji, vsaj zame. Po mesecu dni duhovnega oddiha in kar nekaj trdega in ustvarjalega dela se je zopet izkazalo, da je ta otok nekaj posebnega.Zacutila sem zeljo po zivjenju nekje dalec stran od materialnega sveta, ohlajenih odnosov, vsakdanjih utopicnih opravil.... Tukaj ima vse smisel. Tukaj vse naredis z namenom. Tukaj je sprehod okoli otoka in nabiranje naplavljenega lesa za bodoce "umetnije" bolj vznemirljiv in zdrav od najbolj potrosniskega pohoda po ljubljanskih stacunah kar si jih lahko privosci vas zep. Na trenutke si z lahkoto predstavljam lahkotnost zivljenja v tem okolju, v miru, z nekim manjsim nasadom oljk, casom za ustvarjanje, urejenim vrtkom in colnom, ki me vsake toliko popelje po nezni morski gladini.

Vse to me vedno bolj mika. To, da samo si...nic vec in nic manj. Takrat ko si srecen in ko ugotovis kako malo resnicno potrebujes za to:)

SILBA

Med evropskimi prvenstvi mi je le uspel kratek skok na Silbo:) kratko a sladko.

Vrhunec tedna je bilo slikanje z avtohtonimi silbaskimi karici za milenisko fotografijo. Vsi v mornarskih majicah in z vozicki, tako ali drugace opremljenimi, nasemljenimi. Me smo potem imele seveda se svoj photo shooting:)

Drugace je pa vse po starem. na pernstici je prevec trave (morske), apatin se vedno ni obnovljen....so pa na pocukmarku najdli baje neke sarkofage na borih 2m globine.

OBERTILLIACH

Ze dolgo je nisem kam mahnila:) ideja je padla in seveda sem jo takoj popihala....na lepse. V idilicno avstrijsko vasico znano po teku na smuceh in biatlonu. Super vikend....soncek, urejene proge, nemska konverzacija, uzivancija, kuhanje v igluju:) Spet se je bilo tezko vrniti...enkrat, ko so me zopet zasrbeli podplati... no pa saj bosta kmalu Bologna in Bratislava:) Komaj cakam:)

SILBA SA SMECEM SIVA

Silba... Sinonim lepote... Minili so tisti casi, ko smo hodili samo uzivat na ta nas idilicen otocek. Cas je da mu damo tudi nekaj nazaj, da zanj poskrbimo:) Letos septembra sva z Anjo ocistile kar nekaj plazic in obalnega pasu. Drugo leto pa na polno!!!

kontrast: lepota/smeti

LE VIEL AUDON

Ko sem prisla s Silbe se je izkazalo, da ne znam biti doma niti par dni. Takoj, ko se je pokazala prilika da spet nekam kliznem....sem jo seveda sprejela odprtih rok. En teden Francije, v idilicni provansalski vasici... kdo pa ne bi sel:)
Nekje na 3/4 poti sem izvedela za kaj sploh gre, v kaj se spuscam.
Teden je minil v znamenju ekologije, inovacij, ustvarjalnosti...nekaj novega. Trop ljudi z idejami, ambicijami... Urnik je bil natrpan z raznimi igricami, predavanji in delovnimi skupinami, ki so delale vse od zbiralnika vode do glasbenega vrta iz bambusa:) Veliko poznanstev, prijateljstev in idej za projekte...upam, da jih bomo tudi izvedli:)

Videoprojekcija posneta tekom seminarja.



na poti nazaj smo se ustavili v nici pri nicolasu, ki je ravno ta vecer nastopal v baru... mater mamo sreco:) sledil je zur do jutranjih ur.

EUROTRIP st.4 al 5

Letos poleti sva se z Anjo podale na obisk k njenim starsem, ki so trenutno situirani v Luxembourgu. Kot ponavadi ni ostalo samo pri temu. Zacelo se je ze v Munchnu s tradicionalno bavarsko zurko, nadaljevalo v augsburgu pri erasmovcih iz san sebastjana. nato pa naju je pot vodila celo do lux. Skok v ikeo je poskrbel da sva sli tudi v belgijo. Nekaj dni smo ga prezurali v domnevno penzionisticnem mestu, a se je izkazalo, da temu ni cisto tako. Idilicne pivnice s pianistom in sansonijerko so naredile velik vtis. Sledil se ogled bliznjega triera in nato preko alzacije in lorene do svice, lichtensteina, italije domov. vozile sva se pretezno po starih cestah videle nesteto gradov, mest kot so nancy, metz, strasbourg.....in nato se neizmerne naravne lepote od neskoncnih polj, vinogradov, jezer, hribov..... pot cez italijo pa naju je vodila cez najvisje prelaze v dolomitih. noro.
to bi bilo na kratko vse.. komaj cakam da spet skliznem. avto je zakon:)